Zapuščina in zapuščinski postopek predstavljata sodni postopek dedovanja, ki ga ureja Zakon o dedovanju. Osnovni namen dedovanja je razdelitev dediščine pokojnika med dediče, med katere sodijo zakoniti dediči, volilojemniki ter morebitni upniki.

Postopek dedovanja se sproži, ko dediči umrlega pripravijo mrliški list ali smrtovnico, ki jo matičar upravne enote v roku 30 dni posreduje sodišču. Poleg dedičev lahko zapuščinski postopek predlagajo tudi druge zainteresirane osebe (predvsem upniki), vendar morajo za to izkazati pravni interes.

Sodišče v zapuščini in zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, kaj vse sodi pod zapuščino pokojnika ter katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. V primeru, da je pokojnik razpolagal zgolj z manjšo premično obliko premoženja ali ni imel nikakršnega premoženja, se zapuščinski postopek ne uvede.

Zapuščinski postopek poteka na okrajnem sodišču v kraju stalnega bivališča pokojnika.

Poleg oseb, ki jih povabi sodišče (znani dediči, zakonec oz. zunajzakonski partner), so lahko na razpravi prisotne tudi nepovabljene osebe, ki menijo, da imajo upravičen interes do dediščine.

Treba je podariti, da se zapuščinski postopek pred sodiščem izvede, ne glede na prisotnost vseh povabljenih in sodelujočih na zapuščinski razpravi.

Kako poteka zapuščina in zapuščinski postopek?

Po prejemu smrtovnice sodišče prične s poizvedbo o aktivnem premoženju pokojnika ter zbiranjem podatkov o zakonitih in ostalih dedičih. Preveri in pridobi tudi vse uradne podatke iz zemljiške knjige, banke in ostalo.

Sodišče nato razpiše glavno obravnavo znotraj zapuščine in zapuščinskega postopka, kar se običajno zgodi v roku 6 mesecev po smrti pokojnika (čas je močno odvisen od kraja bivanja pokojnika, v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, lahko postopek traja dalj časa).

Na glavni obravnavi sodišče vse prisotne obvesti, ali je oporoka obstajala, ter v nadaljevanju skuša doseči dogovor o dedovanju in izdati sklep o njem. Sodišče želi dedovanje zaključiti že na prvem naroku. Tovrstne obravnave ne trajajo dolgo, običajno zgolj 10 minut.

Kaj se naredi, če je pritožba?

V primeru, da na zapuščinski razpravi pride do ugovora s strani prisotnih strank ali do ugovora glede obsega dediščine oziroma dedičevega deleža, načina dedovanja ali česa drugega, se lahko vsaka stranka pritoži zoper izdani sklep. Pritožba zoper sklep o zapuščini se mora vložiti 15 dni od vročitve sklepa o dedovanju. Ta zadrži izvršitev sklepa, razen če sodišče določi drugače.

Pritožbo se vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep. Sodišče lahko prvotni sklep spremeni in zgolj z novim sklepom. Če sodišče prve stopnje prejšnjega sklepa ne spremeni oziroma ne prekliče, se pošlje pritožbo sodišču druge stopnje, ne glede na to, ali je bila pritožba vložena v roku.

Pri zapuščini in zapuščinskem postopku mora sodišče stremeti k temu, da do svojih pravic pridejo predvsem mladoletni otroci, osebe z duševnimi bolezni ter vsi tisti, ki niso v celoti sposobni skrbeti za svoje pravnoformalne zadeve.

Stroški, vezani na zapuščino in zapuščinski postopek, v osnovi zajemajo le strošek sodne takse. Višina sodne takse se razlikuje od primera do primera in je odvisna od obsega premoženja pokojnika. V primeru, da je obseg premoženja zapuščine v vrednosti 50.000 €, znaša sodna taksa 594 €. Dodatne stroške predstavljajo stroški odvetnika, sodnega izvedenca ali izdane pritožbe.

Ali je odvetnik nujen?

Pomoč odvetnika za dedno pravo je vedno dobrodošla, še posebej v kompleksnih primerih. Pri določanju premoženja ter njegovi razdelitvi, ki ju spremljajo spori med dediči ali nejasnosti oziroma nepravilnosti, pa je pomoč odvetnika nujno potrebna. Svetujemo vam, da jo poiščete že pred samim začetkom postopka in se tako izognete dodatnemu stresu.