Najbolj pogosta oblika demence, kar jih poznamo, je Alzheimerjeva bolezen. Simptomi se počasi stopnjujejo, bolezen pa vpliva predvsem na spomin, razmišljanje in vedenje. Ker se bolezen razvija počasi in skoraj neopazno, pogosto spregledamo prve znake ali pa jih preprosto pripisujemo običajnemu staranju. Da pa pravočasno prepoznamo znake Alzheimerjeve bolezni, je pomembno, tako za bolnika, kot tudi za družinske člane. Bolezen se lahko tako lažje sprejme, dovolj hitro lahko poskrbimo za manjši napredek in se pripravimo na stopnjevanje.

Preberite si, na kaj moramo biti pozorni, ko sumimo, da nekoga pesti Alzheimerjeva bolezen. Simptomi, ki bolezen spremljajo naj se ločijo od običajnega staranja. In kako reagirati, če posumite na demenco pri sebi ali bližnjem.

Kaj je Alzheimerjeva bolezen?

To je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki povzroči postopno uničenje možganskih celic. Najprej se kaže kot blage težave s spominom, nato pa vodi v nezmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Najbolj pogosto se pojavi pri ljudeh po 65. letu starosti, čeprav se izjemoma lahko pojavi tudi pri mlajših, v tem primeru je to zgodnja Alzheimerjeva bolezen.

Bolezen trenutno ni ozdravljiva, vendar zgodnje zdravljenje lahko upočasni njen potek in izboljša kakovost življenja. Na voljo pa je tudi nekaj terapij, ki lahko simptome blažijo.

Alzheimerjeva bolezen, simptomi ki se najprej pojavijo

Pomembna beseda, ki jo moramo imeti v mislih pri prepoznavanju demence je sprememba. Če se namreč začne spreminjati vedenje, razmišljanje ali spomin, je to znak za pozornost. Še posebej, če se to zančne spreminjati na nenavaden ali moteč način, saj to kaže, da to ni normalen način staranja.

Ko omenimo težavo, kot je Alzheimerjeva bolezen, simptomi vključujejo:

• Pozabljivost, ki moti vsakodnevno življenje: pozabljanje nedavnih dogodkov, ponavljajoče se vprašanje istih stvari, izgubljanje pomembnih predmetov.
• Težave z načrtovanjem in organizacijo: težave z upravljanjem financ, kuhanjem po receptu, sledenjem znanim rutinam.
• Zmedenost glede časa in kraja: oseba lahko pozabi, kje je ali kako je tja prišla, zmede se glede datuma ali letnega časa.
• Težave z govorom ali pisanjem: težko poišče prave besede, pozablja znane izraze, izgubi rdečo nit pogovora.
• Spremembe v razpoloženju in osebnosti: oseba postane zaskrbljena, zmedena, razdražena ali prestrašena brez očitnega razloga.
• Težave z vidom ali prostorsko orientacijo: lahko se pojavijo težave pri branju, razločevanju kontrastov ali oceni razdalje.

Alzheimerjeva bolezen, simptomi niso le pozabljivost

Čeprav velja, da je najbolj prepoznaven znak za Alzheimerjevo bolezen, izguba spomina, to ni edini simptom. Potrebno je razumeti, da možgani pri tej bolezni začnejo drugače delovati, kar se pokaže tudi kot:

• Težave pri odločanju
• Zmanjšanju iniciative (oseba postane pasivna, brez interesa)
• Umik iz družabnega življenja ali hobijev
• Sumničavost, halucinacije ali celo agresivno vedenju v kasnejših fazah

Ti simptomi pogosto vplivajo tudi na bližnje, saj je skrb za osebo z demenco čustveno in fizično zelo zahtevna naloga.

Kako ločiti Alzheimerjevo bolezen od običajnega staranja?

S staranjem se soočamo z določenimi spremembami, a te spremembe niso enake, kot Alzheimerjeva bolezen. Simptomi so si kar različni:

Kaj storiti, če posumite na demenco?

Kadar pri nekom posumite, da ga muči Alzheimerjeva bolezen, simptomi kažejo na to ali pa vam bližnji sam zaupa strahove, ne čakajte predolgo z obiskom zdravnika. Le-ta vas bo napotil k nevrologu ali psihiatru, ki bo potrdil ali ovrgel bolezen. S specializiranimi testi za oceno kognitivnih sposobnosti, se bo lahko postavila zgodnja diagnoza.

Koraki, ki jih lahko naredite:

• Zabeležite opažene spremembe in trajanje simptomov.
• Pogovorite se z drugimi družinskimi člani, če so opazili enako.
• Spodbujajte osebo, naj obišče zdravnika – skupaj bo lažje.

Zaključek

Sum, da nekoga pesti Alzheimerjeva bolezen, simptomi ki na to kažejo ali da vam to bolnik zaupa sam, zahteva čim hitrejše ukrepanje. Ne zamejujte bolezni s klasičnim staranjem in obiščite zdravnika. Zgodnja diagnoza bo pomagala pri tem, da bo bolnik bolezen lažje sprejel, skušal ustaviti njen potek in ohranil več samostojnosti.

Ne zapirajmo oči pred spremembami. Poslušajmo svoje bližnje in ukrepajmo – zdravje možganov je prav tako pomembno kot telesno zdravje.