Delo arhitekta velja za eno izmed bolj razgibanih del, ki od posameznika zahteva dobro mero natančnosti in znanja, predvsem pa inovativnosti. Dober arhitekt se razvija najprej preko študija na fakulteti za arhitekturo, nato pa svoje znanje pridno nadgrajuje preko različnih projektov in naročil. Dejstvo je namreč, da je danes povpraševanje po dobrih arhitektih veliko in da je naloga vsakega ambicioznega arhitekta da se redno zanima za prosta delovna mesta arhitekt.

Zakaj biti samo arhitekt ni več dovolj?

Običajno študenti pridobijo naziv arhitekta po zaključenem enovitem magistrskem študiju na fakulteti za arhitekturo, preko katerega se lahko tudi bolj specifično usmerijo ali želijo projektirati bolj okolico stavb, parke in zunanjost, ali jih bolj zanima arhitektura stavb in notranjih prostorov. Tekom študija tudi pridobijo vsa potrebna znanja, ki jih potrebujejo za to, da se brez težav in slabe vesti lahko prijavijo na prosta delovna mesta arhitekt. Res pa je, da se hitro lahko zgodi, da pridobljen magisterij na sicer priznani fakulteti danes za večino delodajalcev ni več dovolj.

Delodajalci si danes od svojih zaposlenih želijo več, kot le pridobljeno formalno izobrazbo. Želijo si zaposliti osebe, za katere so prepričani, da bodo z veseljem in dobro opravljale svoje delo, predvsem pa da bodo drugačne od ostalih in da ne bodo delale vsega po istem kopitu. In ravno to je odlična kompetenca ambicioznega arhitekta – dokazati, da bo delodajalec z njim nekaj pridobil, saj ni le študent, ki je nekaj let na fakulteti srkal znanje in zdaj rabi službo, zaradi česar se je tudi prijavil na prosta delovna mesta arhitekt. Je študent, ki se ves čas dokazuje, da zna izstopiti iz okvirjev, misliti s svojo glavo in predstaviti nore ideje, ki bodo upravičile delodajalčevo zaupanje vanj.

Kako postati ambiciozen arhitekt?

Ambiciozen arhitekt se ne rodiš, to postaneš. Res je sicer, da nam dobre predispozicije, ki so nam bile podarjene ob rojstvu, lahko služijo kot odlična odskočna deska in kot pomoč pri delu, vsekakor pa ni dovolj, da bi nadarjenost za estetsko oblikovanje zadoščala definiciji ambicioznega arhitekta, za katerega se grebejo delodajalci.

Ambiciozen arhitekt lahko postaneš predvsem z delom in nabiranjem izkušenj na različnih projektih. Ta proces se začne že na fakulteti, ko se ambiciozni študentje pridno javljajo za izvajanje različnih mini in tudi večjih projektov, ki jim jih ponujajo njihovi profesorji. Res je, da to ni obvezno, toda študentom tovrstno delo prinese mnogo praktičnega znanja, ki predstavlja sintezo prakse in teorije na realnem primeru, poleg tega pa pridobivajo nova poznanstva, kompetence in priporočila. Tak študent bo imel ob koncu šolanja poln življenjepis priporočil in drugih pohval, zaradi česar se mu na zavodu za zaposlovanje sploh ne bo treba prijavljati na prosta delovna mesta arhitekt, saj ga bodo delodajalci poiskali kar sami.

Zakaj ambiciozen arhitekt lahko zelo hitro najde zaposlitev?

Prosta delovna mesta arhitekt so na zavodu za zaposlovanje bolj redkost in za to dajejo občutek, da trenutno ni zanimanja za arhitekte. Toda to ne drži, saj je povpraševanje po arhitektih veliko, le delodajalci mnogokrat uberejo drugačno pot, da jih zaposlijo. Najpogosteje ga najdejo preko priporočil, saj jim le-ta zagotavljajo, da bodo v svoj kolektiv sprejeli osebo, ki bo dobro opravljala svoje delo in bo njihovemu podjetju prinesla dobiček.